Hrvati v nedeljo o EU: straši jih slovenska izkušnja

Hrvatje se v nedeljo odločajo, ali bo padla meja s Slovenijo. Tega si večina ljudi ob Kolpi in Sotli želi. Bojijo pa se višjih cen, manjše samostojnosti in Grčije.

Anketa

 

Živite bolje ali slabše, odkar je Slovenija v Evropski uniji?

Hrvati so ta teden v poštne nabiralnike dobili zgibanko o EU, veliko prahu pa je dvignila izjava zunanje ministrice Vesne Pusić: "Če ne bomo šli v EU, ne bo pokojnin."

Marina Domin: “Veliko ljudi se panično boji EU. Poznamo vse probleme iz Slovenije, zato vemo, da bomo še siromašnejši, ker bodo cene višje. Samo poglejte, koliko ste morali dati Grčiji, kjer je povprečna pokojnina višja od tisoč evrov. Se vam zdi to prav? Meni ne.” Marina Domin (na fotografiji): “Veliko ljudi se panično boji EU. Poznamo vse probleme iz Slovenije, zato vemo, da bomo še siromašnejši, ker bodo cene višje. Samo poglejte, koliko ste morali dati Grčiji, kjer je povprečna pokojnina višja od tisoč evrov. Se vam zdi to prav? Meni ne.”
“Na referendumu bom glasovala proti. Po toliko letih vojne smo končno postali svoji gospodarji, zdaj bomo pa spet podložniki,” je dejala Marina Domin iz Samoborja, ko smo ob slovensko-hrvaški meji preverjali podporo vstopu Hrvaške v Evropsko unijo (EU).

Hrvatica, katere oče je Slovenec, hkrati meni, da bi bil vstop v EU dober za tiste, ki živijo ob meji. Ena od teh je Smiljka Šporer, ki ga bo na referendumu podprla: “Vsi vemo, da pripadamo Evropi, zato verjamem, da bo večina glasovala za.” Po zadnjih javnomnenjskih anketah več kot 50 odstotkov vstop podpira, dobra tretjina je proti, preostali so še neodločeni. Spomnimo, da je marca 2003 članstvo Slovenije v EU podprlo skoraj 90 odstotkov volilcev, ki so glasovali.

Darinka Suban: “Z vstopom Hrvaške bo naše življenje lažje, ker ne bo meje, carine in čakanja v vrsti.” Darinka Suban (na fotografiji): “Z vstopom Hrvaške bo naše življenje lažje, ker ne bo meje, carine in čakanja v vrsti.”

Zakonito le čez ograjo

 

Tudi Darinka Suban, Hrvatica, ki se je poročila s Slovencem in živi v Slovenski vasi ob mejnem prehodu Obrežje, si tako kot večina naših naključnih sogovornikov želi, da bi Hrvaška postala članica EU: “Pričakujemo, da bo potem naše življenje lažje. Zdaj se lahko z mamo pogovarjam čez ograjo, na njeno dvorišče pa ne smem stopiti, ker bi nezakonito prečkala mejo.”

Mejaši so se sicer navadili, da morajo ob sebi vedno imeti osebni dokument, tudi če gredo nabirat šipek. Ker spoštujejo pravila, niso nikoli imeli težav z življenjem ob meji, a kljub temu si večina želi, da je ne bi bilo, ker jim otežuje življenje: “Do mame imam samo 300 metrov zračne linije, a ker moram čez mejo, sem se med prazniki, poletnimi ali zimskimi počitnicami zaradi gneče do nje vozila tudi uro in pol.”

Zastojev še ne bo konec

 

Če bo nedeljski referendum uspel, bo Hrvaška članica EU najverjetneje postala 1. julija 2013. Vendar to še ne pomeni, da bo zastojev na mejnih prehodih konec. Teh ne bo več, ko bo južna soseda vstopila v schengenski prostor, do takrat pa bodo za nadzor meje odgovorni slovenski policisti. Teh je na meji več kot 1.800. Koliko jih bodo odpustili in koliko premestili, na slovenski policiji še ne vedo, saj tudi ni jasno, kdaj bo Hrvaška vstopila v schengen. Slovenija je na primer članica EU postala maja 2004, članica schengenskega območja pa decembra 2007.

Bo pa skoraj 500 carinikov svoje delo na meji končalo z vstopom Hrvaške v EU. Kot pravijo na Carinski upravi Republike Slovenije, odpuščali ne bodo, ker jih bodo razporedili na druga delovna mesta. “Nekatere so že, saj so se prišli poslovit. Vsak dan so bili v naši pekarni in v baru na kavi. Zdaj bomo del posla izgubili,” je povedala Subanova.

Naši otroci bodo imeli več možnosti za službe, mi, ki živimo ob meji, pa ne bomo pod stalnim nadzorom. Res je, da bodo nakupi verjetno dražji, a to je cena vstopa: nekaj dobiš, nekaj izgubiš. Ne verjamem pa, da bomo izgubili identiteto. Poglejte Slovenijo – živite bolje, imate višje plače in pokojnine.
 Smiljka Šporer

Več nakupov nepremičnin

 

Na drugačen scenarij upa družina Kalin, ki ima na meji že več kot 200 let gostilno. “Po odcepitvi smo izgubili ogromno strank, ker je bila večina iz Zagreba. Nihče več si ni upal spiti kozarca, ker je vedel, da mora čez mejo. Upamo, da se bo to zdaj spremenilo,” je optimistična Tamara Kalin. Tudi Dominova upa, da bo njena mama, ki živi ob meji, lažje prodala hišo. “Zdaj je ne more, ker je pol zemljišča v Sloveniji, pol na Hrvaškem.”

Z vstopom Hrvaške v EU bi lahko Slovenci pri sosedih kupovali več nepremičnin. “Ker bodo kupovali tudi tisti, ki si zdaj ne upajo,” meni Diego Potočnik, direktor podjetja Sonce nepremičnine, ki prodaja nepremičnine na Hrvaškem. Na eni od hrvaških spletnih strani celo vabijo k nakupu z besedami, da se bodo nepremičnine z vstopom v EU podražile. Med drugim je tudi BBC pred kratkim napovedal, da bo nakup nepremičnin na Hrvaškem po vstopu v EU hit, ker bodo odpravljene birokratske ovire.

Vir: 

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Sonce nepremičnine d.o.o.